Kratek opis društva

Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi je bilo na pobudo v Mariboru in okolici živečih nemško govorečih prebivalcev v Sloveniji, ustanovljeno leta 2000. Namen društva je ohranjanje jezikovnih, etničnih in kulturnih značilnosti nemško govorečih prebivalcev Slovenije, predvsem pa doseči priznanje nemške manjšine v Sloveniji. V tem smislu društvo poglablja in širi stike med nemško govorečimi in njihovimi potomci v domovini in po svetu ter si prizadeva ustvariti in negovati vezi tudi z drugimi narodnostmi na področju Republike Slovenije in tudi preko meja.

Dejavnost društva so jezikovni tečaji nemškega jezika za odrasle in otroke ter druge oblike izobraževanja kot so likovni tečaji, računalniški tečaji za seniorje, vsakoletno izdajanje dvojezičnega zbornika z nemško manjšinsko literaturo in s kulturno dejavnostjo v obliki vsakoletnega decembrskega koncerta, literarnih večerov, likovnih razstav, ustanovitvijo komornega zbora »Hugo Wolf«, ki se lahko pohvali z odmevnimi koncerti, nepolitično vrednotiti prispevek Mariborčanov nemškega porekla k mariborski in slovenski kulturi, ki sta se v Mariboru stoletja ustvarjalno prepletali, v nesrečnih trenutkih zgodovine pa žal tudi izključevali. Želimo pokazati, da je bilo naše mesto enako multikulturno kot večina pomembnih srednje-evropskih mest in da si delamo veliko škodo, ker to pozabljamo ali celo namerno zanikamo.

Status nemške manjšine v Sloveniji:

Leta 2001 sta Avstrija in Slovenija podpisali Kulturni sporazum med državama, v katerem je v bilateralni pogodbi prvič omenjena nemško govoreča narodna skupnost. Zgodovinar dr. Stefan Karner sporazum označuje kot “pogodbo”, kateri glavni del je postala stranska vsebina”. Več zainteresiranosti je pokazal avstrijski državni zbor, ki je pokazal nadstrankarsko zanimanje za nemško govorečo narodno skupnost v Sloveniji. V letih 2012, 2014 in 2018 so bili sprejeti enoglasni sklepi državnega zbora na Dunaju, ki avstrijski vladi narekujejo, da se bo v bilateralnih pogovorih z državo Slovenijo zavzemala za ustavno priznanje nemško govoreče narodne skupnosti. V Slovenije se, razen manjše finančne podpore društvom, se glede statusa nemške narodne skupnosti, ni ničesar spremenilo.
Leta 2000 je Slovenija podpisala in ratificirala sporazum o izvajanju Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, ki velja po točki 2 (1) velja tudi za nemški jezik. Listina zavezuje Slovenijo, da v javnosti in vsakdanjem življenju ščiti in podpira nemški jezik kot jezik manjšine (v šoli, medijih, kulturi). Svet Evrope redno preverja izvajanje te zaveze in je Slovenijo v letih 2004, 2007, 2014 in 2020 pozvala k priznanju nemške manjšine in nemškega jezika skladno s predpisanimi določitvami Evropske listine. Zveza društev nemške narodne skupnosti v Sloveniji je priporočila Sveta Evrope strnila v Plan v 20. točkah in ga že večkrat posredovala organom oblasti ter ponudila pogovor o izvedbi Plana.

Podroben opis s klikom na povezavo: Plan v 20. točkah Ustvari povezavo

Komorni zbor Hugo Wolf

Ustanovitev Komornega zbora Hugo Wolf marca 2010 sovpada s 150. obletnico rojstva skladatelja slovenskih korenin Huga Wolfa, enega največjih skladateljev romantičnega samospeva, ki je začel ustvarjati prav v Mariboru.

V zboru prepeva 30 pevk in pevcev pod vodstvom pevskega pedagoga, baritona Aleša Marčiča. Glavni cilj delovanja zbora je skozi glasbo povezovati različne kulture, kar predstavlja vodilo pri izboru literature in sestavi koncertnih programov. Zbor posveča posebno pozornost obujanju spomina na pozabljene skladatelje in glasbenike, ki so bili na tak ali drugačen način povezani z Mariborom. Zraven Wolfa so obudili glasbo Eduarda Lannoya, Roberta Stolza, Rudolfa Wagnerja, glasbene družine Schönherr, Valentina Lechnerja, Emila Hochreiterja in Elfie Mayerhofer.

Zbor se je udeležil mnogih domačih in tujih zborovskih tekmovanj, na katerih je dosegal odlične rezultate (Garda/Italija 2011, Cork/Irska 2015, Maribor/Slovenija 2016, Orhid/Makedonija 2016, Tuzla/Bosna in Hercegovina 2017, Miltenberg/Nemčija 2018). Konec leta 2012 je zbor posnel svoj prvi CD z naslovom Einkehr/Vrnitev, leta 2016 pa je bil izbran za spremljevalni zbor Andrea Bocellija na koncertu v Ljubljani, na kar so pevci še posebej ponosni.

Komorni zbor Hugo Wolf deluje pod okriljem Društva nemško govorečih žena Mostovi iz Maribora, organizacije, ki vzpostavlja harmonijo med slovensko in nemško kulturo na Štajerskem.

Naša ožja skupina sodelavcev

Aleš Marčič

Zborovodja- KZ Hugo Wolf

Aleš Marčič je šolanje solopetja pričel na Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor pri prof. Jolandi Korat. V tem času je na državnem tekmovanju mladih glasbenikov RS dvakrat osvojil 1. nagrado (1996, 1998) in kot prvonagrajenec nastopil z orkestrom Slovenske filharmonije. Študij petja je kot štipendist Ministrstva Republike Slovenije za kulturo nadaljeval na Univerzi za glasbo v Grazu, kjer je leta 2003 diplomiral z odliko, dve leti kasneje pa tam končal magistrski študij. Dodatno se je izpopolnjeval pri mojstrih, kot so Walter Berry, Marjana Lipovšek, Alfred Burgstaller, Kurt Widmmer. Junija 1999 je za glasbene dosežke prejel Priznanje dr. Romana Klasinca.

Preberi več

Leta 2000 je na Fakulteti za elektrotehniko v Mariboru uspešno zaključil univerzitetni študij elektrotehnike.

Kot operni pevec se je predstavil v vlogah: Mars (F. Gassmann: Il trionfo d΄Amore, Dressden, 2000), Antonio (Mozart: Figarova svatba, Leoben, 2001), Masetto (Mozart: Don Giovanni, Graz, 2002), Colas (Mozart: Bastien in Bastiena, Maribor, 2004), Kapitan Slavko (G. Strniša: Mnemosyne, Ljubljana, 2006), policaj (G. Strniša, žepna opera Novi čevlji, Maribor 2008), Opera ni (z)operna (G. Strniša, Ljubljana, 2009).

Z vrsto nastopov, koncertov ter recitalov se je kot koncertni pevec predstavil tako v Sloveniji, kot tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Madžarskem v ZDA in Kanadi.

Kot poustvarjalec je deloval v več komornih zasedbah, med njimi All Capone Štrajh trio, (Ljubljana), Vokalna skupina Liguster (Slivnica, tudi umetniški vodja), Schnittpunktvokal (Celovec), trenutno aktivno v Mater Misericordiae (Maribor, tudi umetniški vodja).

Kot zborovski korepetitir in učitelj vokalne tehnike je sodeloval v več uveljavljenih slovenskih pevskih zborih (Carmina Slovenica, Akademski pevski zbor Maribor, Komorni zbor Orfej Ljutomer…), izvedel je več pevskih poletnih šol in delavnic.

Leta 2010 je soustanovil Komorni zbor Hugo Wolf, katerega vodi še danes. Zbor z izrazitim medkulturnim poslanstvom se je uspešno predstavil na več domačih in mednarodnih tekmovanjih (Garda, Italija, 2011- zlata plaketa; Cork, Irska, 2015 – 5. mesto; Ohrid, Makedonija, 2016 – I. nagrada ter priznanje za najboljšo izvedbo romantičnega samospeva, Tuzla, Bosna in Hercegovina, zmagovalci Gran Prixa »Zlata lira«, Miltenberg, Nemčija, 2018, 2. mesto v umetnem in 3. mesto v ljudskem programu, Genk (Maasmechelen) Belgija, 2019 – 4. mesto).

Za koncert svetovno uveljavljenega tenorista Andrea Bocellija je v Ljubljani, Slovenija, 2016 pripravil 70-članski pevski zbor, sestavljen iz pevcev komornih zborov Hugo Wolf in Orfej ter solopevcev Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška.

Leta 2018 je ustanovil Mariborski koncertni zbor, s katerim sodeluje v koncertnih produkcijah priznanih koncertnih odrov in ustanov (Stefaniensaal Graz, Musikverein Wien, SNG Maribor) z izvedbami C. Orff: Carmina burana, L. v. Beethoven: 9. simfonija, G. Verdi: Requiem, F. Schmidt: Knjiga s sedmimi pečati (slovenska praizvedba), 2020 pa ponovno z Andreem Bocellijem, Stožice, Ljubljana.

Leta 2008 je v okviru Zavoda Antona Martina Slomška idejno zasnoval Glasbeno in baletno šolo Antona Martina Slomška, kjer je kot ravnatelj in učitelj solo petja zaposlen še danes. S svojimi učenci je na domačih in mednarodnih tekmovanjih (Avstrija, Srbija, Črna Gora) dosegal najvišja priznanja.

Je večkratni žirant pevskih tekmovanj.

Z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo sodeluje kot vodja študijske skupine za petje (od 2007) ter predavatelj (od 2004).

Kot strokovni sodelavec glasbenega področja je sodeloval je pri izdelavi Lokalnega programa kulture 2015-2020 za mesto Maribor.

Od 2016 je direktor mednarodnega glasbenega tekmovanja IMMCC Maribor, ki koprodukcijsko sodeluje z orkestrom Opere in baleta SNG Maribor.

Od 2017 je podpredsednik Društva slovenskih pevskih pedagogov.

Jan Schaller

vodja projektov

Rojen v Mariboru, diplomiral na 1. stopnji VEKŠ, 1974, absolvent 2. stopnje. Prva zaposlitev kot novinar pri dnevnem časopisu VEČER, potem devet let urednik tovarniškega glasila v montažnem podjetju EM Hidromontaža (3500 zaposlenih), sledila zaposlitev v Jeklotehni Maribor (3200 zaposlenih) kot vodja ekonomske propagande. Odhod v Nemčijo, nekaj let dela v Starnbergu pri Münchenu.

Po osamosvojitvi Slovenije lastno podjetje INTERSTAN d.o.o., projektno vodenje press, PR in oglaševanje- kot napr. sejmi STEP v Mariboru, Hoeka Inkasso, GFW Salzburg, Praoko.

Po dokončni upokojitvi sem se posvetil raziskovanju korenin svojih prednikov in aktivno pomagam pri delovanju in organizaciji v društvu.

Veronika Haring

»Ti si pa Nemka, imaš nemški priimek«. S tem jo je stigmatiziral pred celim razredom. Plaha drobna deklica Veronika Haring, ki je prišla v šolo v Maribor iz Jakobskega Dola, je skorajda zlezla pod klop od sramu. In do takrat ničesar ni vedela o svojih koreninah. Doma ni nihče govoril nemško (po vojni je bil nemški jezik v Sloveniji prepovedan!). Že res, da so imeli veliko sorodnikov onstran meje, a tega, da je njen oče po rodu Nemec, Veronika ni vedela. Ko so prihajali strici in tete na obisk iz Avstrije, so se pogovarjali slovensko. Od takrat naprej, ko je bila opozorjena na svoje korenine, je morala Veronika vedno več znati od ostalih učencev v razredu. A ni ji bilo težko in vsa leta je bila odličnjakinja.

»Z nemščino kot tujim jezikom sem se srečala šele na trgovski šoli. Po končani šoli, ki je vključevala vajeništvo pri podjetju Zarja, zame ni bilo službe. Prijavila sem se na Zavod za zaposlovanje, kjer so mi ponudili delo v Gradcu v Avstriji. Zaposlila sem se kot prodajalka v trgovini z otroškimi igračami in vozički Koch in se naučila nemškega jezika. V dveh letih in pol, kolikor sem bila tam zaposlena, je bilo mnogo mojih kupcev prav iz Maribora. Naključje je hotelo, da je bil med mojimi strankami tudi znani mariborski baletni plesalec Viktor Verdnik. Iz zdravstvenih razlogov je baletno kariero zamenjal za knjigarnarsko. Za inozemski oddelek Mladinske knjige je potreboval nekoga, ki dobro obvlada nemški jezik. In bila sem kot nalašč primerna za to delovno mesto. Tako sem se zapisala knjigarni in knjigam,« se svojih poklicnih začetkov spominja Veronika.

Verjetno med intelektualci ni Mariborčana, ki ne bi kdaj pobrskal po policah s tujo literaturo in jo vprašal za kak nasvet. Ob delu se je izobraževala na srednji ekonomsko komercialni šoli, ki jo je uspešno končala. Kasneje je postala poslovodja knjigarne. Na tem delovnem mestu je bila vse do upokojitve. Delo s knjigami in z ljubitelji knjig ji je bilo pisano na kožo. Udeleževala se je številnih knjižnih sejmov doma in v tujini, kar se je pozitivno odražalo na bogati ponudbi knjigarne. Iz Frankfurta je prinašala številne novosti v Maribor, zato ji strank ni nikoli primanjkovalo. Sama pravi: »Bila sem knjigarnarka z dušo in telesom.«

DELOVANJE V DRUŠTVU

Že v času njenega službovanja je bilo v Mariboru ustanovljeno nemško društvo Most svobode. Čutila je, da spada tja, da lahko kaj naredi za ljudi z nemškimi koreninami. Ob razočaranju nad delovanjem takratnega nemškega društva, kjer ni našla svojih interesov, je s somišljeniki leta 2000 ustanovila novo društvo. Kulturno društvo nemško govorečih žena Mostovi skrbi za negovanje in ohranjanje jezikovnih, etničnih, arhitekturnih in kulturnih značilnosti nemško govorečih prebivalcev Slovenije. Člani društva imajo svoje korenine med nemško govorečimi in njihovimi potomci ali pa so zgolj simpatizerji društva. Društvo Mostovi je včlanjeno v Zvezo kulturnih društev nemške narodne skupnosti v Sloveniji. Kot predsednica deluje zelo aktivno in intenzivno, rezultati njenega dela so vidni v vseh aktivnostih društva. V času odkar društvo deluje, je vzpostavila številne kontakte, kar je vplivalo na kvaliteto dela. Posebej ponosna je na ustanovitev Komornega zbora »Hugo Wolf« leta 2010 in vsakoletne uspele božične koncerte, ki se jih razen številnih Mariborčanov udeležujejo najvišji predstavniki kulture, gospodarstva in politike iz Slovenije in Avstrije. Na njih društvo skozi glasbo predstavlja po krivici pozabljene in iz kulturne zgodovine izbrisane prebivalce Maribora nemškega rodu. toda evropskega slovesa, kot npr. skladatelja Eduarda von Lannoya (lastnika gradu Viltuž), Anselma Hüttenbrennerja, nadvojvodo Janeza, Roberta Stolza, glasben družine Schönherr, Emila Hochreiterja, Hermann Potočnika-Noordunga, Valentina Lechnerja, Isolde Klietmann, Elfie Mayerhofer, Rudolfa Wagnerja, Bartholomäusa Carneri….

Veronika si prizadeva za nepolitično vrednotenje prispevka Mariborčanov nemškega porekla k mariborski in slovenski kulturi, ki sta se v Mariboru stoletja ustvarjalno prepletali, v nesrečnih trenutkih zgodovine pa žal tudi izključevali. S sodelavci želi pokazati, da je bilo naše mesto enako multikulturno kot večina pomembnih srednje-evropskih mest in da si delamo veliko škodo, ker to pozabljamo ali celo namerno zanikamo.

Na kulturnem področju aktivno sodeluje s Kočevarji staroselci, s katerimi so povezani v krovno organizacijo Zvezo kulturnih društev nemško govoreče etnične skupnosti v Sloveniji, že od vsega začetka, ter neguje kulturno izmenjavo z Nemci iz Romunije, Hrvaške, Srbije in Madžarske, Avstrije, Nemčije.

Za svoje dolgoletno delo je prejela številna priznanja:

Priznanje z medaljo Zveze kulturnih društev Maribor, 18. junij 2008 z obrazložitvijo:

Veronika Haring je predsednica Društva nemško govorečih žena Mostovi/Brücken v Mariboru, ki si s svojimi kulturnimi prireditvami, izobraževanjem in publikacijami prizadeva normalizirati odnos do zgodovinsko podedovanega prepletanja slovenske in nemške kulrure na naših tleh. Večkulturnost in večjezičnost sta osnovni značilnosti združene Evrope in to mora sprejeti tudi mesto, ki bo Evropska prestolnica kulture.

30 .maja 2016 je Veroniki Haring bilo podeljeno bronasto priznanje MERITE EUROPEEN, sklada Foudation du Merite Europpen, ki ji v Luxemburgu predseduje Jacques Santer z obrazložitvijo: za prizadevanja za skupno Evropo in sporazumevanje evropskih narodov v svobodi, miru in bratstvu.

maja 2017 je deželni glavar avstrijske Štajerske, Franz Voves, gospe Veroniki Haring, predsednici kulturnega društva nemško govorečih žena “Mostovi” iz Maribora, za njeno delo v društvu v Gradcu podelil Zlati častni znak dežele Štajerske.

Junija 2018 je veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani v imenu Republike Avstrije Veroniki Haring podelila Zlati častni znak Republike Avstrije za njeno dolgoletno kulturno delo in prizadevanja za medsebojno razumevanje med prebivalci Republike Avstrije in Slovenije.